-
1 pin
[pin] 1. noun1) (a short, thin, pointed piece of metal used eg to hold pieces of fabric, paper etc together, especially when making clothes: The papers are fastened together by a pin.) bucika, zaponka2) (a similar but more ornamental object: a hat-pin.) okrasna igla2. verb1) (to fasten with a pin: She pinned the material together.) speti2) (to hold by pressing against something: The fallen tree pinned him to the ground.) pritisniti•- pinhole
- pinpoint
- pin-up
- pin down
- pins and needles* * *I [pin]nounbucika, igla, zaponka; technical količ, klinček, moznik, žebljiček, zatič, zagozda; šilo, osnik, lunek; strelica, kazalec (kompasa), krak (šestila); vijak pri violini; figuratively malenkost, mrvica; kuhinjski valjar; plural colloquially noge; sport kegeljnot to care a pin — ne jemati v mar, ne upoštevatithere's no pin to choose between them — nobene razlike ni med njima, podobna sta si kot jajce jajcuto knock s.o. off his pins — podreti koga na tlain a merry pin — vesel, razpoloženon a merry pin — okajen, opitcolloquially on one's pins — na nogah, čil in zdravII [pin]1.transitive verbpripeti (to, on na), zapeti, speti (up); pribiti, prebiti (s klinom, žebljičkom itd.); pritisniti, pritiskati ( against ob, to na); pritisniti koga ob zid ( down), obvezati koga k čemu ( down to); vezati, ukleščiti (sovražne sile, šahovske figure; down); natančno določiti, definirati ( down); technical zakliniti, pričvrstiti ( down);2.intransitive verbbiti pričvrščen; prilepiti seto pin the blame on s.o. — pripisati komu krivdoto pin one's hopes on — graditi na čem, verovati v kajto pin back s.o.'s ears — nahruliti koga, pretepsti, prekositi, premagatito pin o.s. to s.o. — prilepiti se komu, živeti na njegov račun
См. также в других словарях:
ígla — e ž (ȋ) 1. podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet a) za šivanje; šivanka: vbosti iglo v blago; prebosti z iglo; tanek kot igla / blazinica za igle / krznarska igla; lesena igla za šivanje mrež; igla za dreto, volno; igla za krpanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kraváten — tna o prid. (ȃ) nanašajoč se na kravato: kravatni vozel; svileno kravatno blago / kravatna igla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
